This document has been provided by the
International Center for Not-for-Profit Law (ICNL).

ICNL is the leading source for information on th e legal environment for civil society and public
participation. Since 1992, ICNL has served as a resource to civil society leaders, government
officials, and the donor community in over 90 countries.

Visit ICNL’s Online Library at
https://www.icnl.org/knowledge/library/index.php
for further resources and research from countries all over the world.

Disclaimers Content. The information provided herein is for general informational and educational purposes only. It is not intended and should not be
construed to constitute legal advice. The information contai ned herein may not be applicable in all situations and may not, after the date of
its presentation, even reflect the most current authority. Noth ing contained herein should be relied or acted upon without the benefit of legal
advice based upon the particular facts and circumstances pres ented, and nothing herein should be construed otherwise.
Translations. Translations by ICNL of any materials into other languages are intended solely as a convenience. Translation accuracy is not
guaranteed nor implied. If any questions arise related to the accuracy of a translation, please refer to the original language official version of
the document. Any discrepancies or differences created in the tr anslation are not binding and have no legal effect for compliance or
enforcement purposes.
Warranty and Limitation of Liability. Although ICNL uses reasonable efforts to include ac curate and up-to-date information herein, ICNL
makes no warranties or representations of any kind as to its a ccuracy, currency or completeness. You agree that access to and u se of this
document and the content thereof is at your own risk. ICNL discl aims all warranties of any kind, express or implied. Neither ICNL nor any
party involved in creating, producing or delivering this document shall be liable for any damages whatsoever arising out of access to, use of
or inability to use this document, or any e rrors or omissions in the content thereof.

INTERNATIONAL CENTER FOR NOT-FOR-PROFIT LAW
МЕЃУНАРОДЕН ЦЕНТАР ЗА НЕПРОФИТНО ПРАВО

733 15 th Street, NW CEE Office:
Suite 420 Apáczai Csere János u. 17
Washington DC, 20005, USA Budapest 1052, Hungary
Tel: 202/624-0766 Tel: + 36-1- 318 6923
Fax: 202/624-0767 Fax: + 36-1- 266 1479

MODEL ODREDBI ZA
ZAKONI KOI GI REGULIRAAT ORGANIZACIITE
OD JAVNA KORIST

Pe~ateweto na ova izdanie be{e ovozmo`eno so finansiska poddr{ka na Kancelarijata za demokratija
(Office of Democracy) i Administrativnoto biro za Evropa i Evroazija (Governance Bureau for Europe i
Eurasia), SAD- Agencijata za me|unaroden razvoj (U.S. Agency for International Development), preku
Me|unarodniot centar za neprofitno pravo (International Center for Not-for-Profit Law), spored uslovite na
Nagradata br. EDG-A-00-01-00002-00 . Mislewata izrazeni vo ovaa publikacija se li~ni mislewa na avtorite
i tie ne mora da gi odrazuvaat pogledite na SAD- Agencijata za me|unaroden razvoj (U.S. Agency for
International Development) i na Me|unarodniot centar za neprofitno pravo (International Center for Not-
for-Profit Law).

Copyright 2003 na Me|unarodniot centar za neprofitno pravo (International Center for Not-for-Profit Law).
Site prava zadr`ani. Nieden del od ovaa publikacija nemo`e da se pe~ati ili publikuva bez prethodna
soglasnost na Me|unarodniot centar za neprofitno pravo (International Center for Not-for-Profit Law).

SODR@INA

ZAKON ZA ORGANIZACII OD JAVNA KORIST (OJK)…….
Preambula…….
Poglavje 1. Op{ti definicii …….
Poglavje 2. Komisija za organizacii od javna korist …….
Poglavje 3. Registrirawe na OJK …….
Poglavje 4. Upravuvawe so OJK …….
Poglavje 5. Rabotewe na OJK…….
Poglavje 6. Ot~etnost od strana na OJK…….
Poglavje 7. Razni odredbi …….

DRUGI ODBRANI ODREDBI KOI SE POTREBNI ZA REGULIRAWE
NA ORGANIZACIITE OD JAVNA KORIST
…
Zakon za neprofitni organizacii…….
Dano~ni zakoni…….
Upravno pravo…….
Zabele{ka za javnite nabavki i grantovi…….

1

ZAKON ZA ORGANIZACII OD JAVNA KORIST *

PREAMBULA

So cel da se zgolemi ulogata na Organizacii te od javna korist (OJK) vo op{testvoto, za da
se promoviraat nivnite aktivnosti od javna kor ist, da se unapredi transparentnosta i
ot~etnosta, kako i za da & se obezbedi na vl adata upatstvo za koristewe na organizaciite
od javna korist pri nabavuvaweto na uslugi od korist za op{tata javnost
, [Parlamentot na
zemjata] go donesuva sledniot:

Nekoi zemji imaat tradicija na preambuli, a nekoi ne. Duri i onamu kade {to ne postoi
takva tradicija, sepak eden zakon koj regulira sosema nova oblast ili oblast koja ne bila
regulirana so decenii, mo`e da koristi preambula za da ja vovede temata i op{tite principi
koi potoa mo`at da se primenat pri tolkuvawe na zakonot.

Gore spomenatata preambula delumno e zasnovana na Ungarskiot zakon za organizaciite
od javna korist (1997). Iako bi bilo soodvetno vo pr eambulata na zakonot za OJK da se
vklu~i formulacija so koja se pottiknuva par tnerstvoto pome|u vladata i OJK, op{to
zemeno ne bi bilo soodvetno so zakon da se uredi vladata da formira partnerstvo so OJK.

POGLAVJE 1

OP[TI DEFINICII

^len 1: Aktivnost od javna korist

Aktivnost od javna korist e bilo koja legalna aktivnost koja ja poddr`uva ili ja promovira
javnata korist preku poddr`uvawe ili promovirawe na edna ili na pove}e od slednive
aktivnosti:

(a) Amaterska atletika,
(b) Umetnost,
(v) Pomo{ ili za{tita na fizi~ki ili mentalno hendikepirani lica,
(g) Pomo{ na begalci,
(d) Dobrotvorni celi,
(|) Gra|anski ili ~ovekovi prava,
(e) Za{tita na potro{uva~i,
(`) Kultura,
(z) Demokratija,
(y) Ekologija ili za{tita na `ivotnata sredina
* Овој документ го состави група експерти од Централна и Источна Европа , организирана од
Меѓународниот центар за непрофитно право (ICNL). Тој може да биде значаен и за други земји во
светот .

2

(i) Obrazovanie, obuka i prosveta
(j) Eliminirawe na diskriminacija zasnovana na rasa, etni~ka pripadnost, religija ili bilo koja druga pravno propi{ana forma na diskriminacija,
(k) Eliminirawe na siroma{tijata,
(l) Dobra zdravstvena ili fizi~ka sostojba,
(q) Za~uvuvawe na istoriskite spomenici,
(m) Humanitarna ili pom o{ vo slu~aj na elementarna nepogoda,
(n) Medicinska gri`a,
(w) Za{tita na deca, mladina i obespraveni lica,
(o) Za{tita ili gri`a za povredeni ili ranlivi `ivotni,
(p) Olesnuvawe na te{kotiite na vladata,
(r) Religija,
(s) Nauka,
(t) Op{testvena solidarnost,
(}) Op{testven ili ekonomski razvoj,
(u) Socijalna pomo{,
(f) Bilo koja druga aktivnost koja e utvrdena od strana na Komisijata za
organizacii od javna korist za poddr{ka ili promovirawe na javnata korist.

Gore navedeniot spisok gi sodr`i re~isi site aktivnosti od javna korist koi se priznaeni vo
edna ili pove}e dr`avi vo Centralna i Isto~ na Evropa, no nieden spisok ne mo`e da bide
seopfaten. Spisokot mo`e da bide premnogu obemen za nekoja zemja. Najva`no e spisokot
da se tolkuva i da se primenuva taka da promovira aktivnosti koi se od korist za javnosta.
Sekoj spisok na aktivnosti od javna korist, se razbira treba da gi reflektira potrebite,
vrednostite i tradiciite na konkretnata zemj a. Ponatamu, nieden spisok so aktivnosti od
javna korist ne treba da bide zatvoren bidej} i potrebite i vrednostite na sekoe op{testvo
se menuvaat i se razvivaat. Vidi ~len 1(f). Na krajot, va`no e da se zabele`i deka
indikatorite za toa da li edna organizacija }e se kvalifi kuva ili ne za statusot na
organizacija od javna korist se na vedeni vo ~lenot 2.4 i 2.5.

^len 2: Organizacija od javna korist

2.1 Organizacija od javna korist (OJK) e bilo koja neprofitna organizacija (NPO) koja e:

(a) registrirana spored [ relevantni zakoni];
(b) organizirana i rakovodena prvenstveno za anga`irawe vo aktivnosti od javna
korist, kako {to e defi nirano vo ~len 1; i
(v) odobrena kako takva od strana na Komi sijata za organizacii od javna korist.

Spored model odredbite se pretpolaga deka NPO se definirani i registrirani spored drugi
zakoni i deka tie drugi zakoni vklu~uv aat i zabrana za distribuirawe na profit.
Najtipi~no, NPO }e bidat ili fondacii ili zd ru`enija. Sepak, vozmo`no e zemjite da
definiraat drugi lica kako NPO (pr: instituti, neprofitni korporacii). Nema potreba od
isklu~uvawe na bilo koj vid na NPO od mo`nosta da se kvalifikuva za OJK.

3

Edna organizacija e “organizirana” prvenstveno za javna korist dokolku celite i
aktivnostite koi se dozvoleni so nejzin ite upravuva~ki dokumenti ja ograni~uvaat
prvenstveno na aktivnosti od javna korist . Edna organizacija “e rakovodena”
prvenstveno za javna korist dokolku nejzinite konkretni aktivnosti se prvenstveno
aktivnosti od javna korist. “Prvenstveno” mo `e da zna~i pove}e od 50% ili prakti~no s#,
vo zavisnost od kontekstot i od zemjata. Postojat razli~ni na~ini na merewe dali testot na
“prvenstvenost”, kako {to e koristen vo ovoj ~len, e ispolnet (pr: kolku tro{oci se
odvojuvaat, kolku kadarot odvojuva vreme za tie aktivnosti, kolku prostor/oprema se
koristi i dr.) To~nata definicija i metodot na merewe mo`e da se specificiraat vo zakonot
na zemjata ili toa mo`e da go definira Komisijata za organizacii od javna korist. Treba
da se zabele`i deka definiraweto i tolk uvaweto na vakvi termini nepobitno doka`uvaat
deka specijalizirana komisija treba da go nadgleduva sektorot na OJK (sprotivno na
drugite mo`nosti diskutirani vo odnos na ~len 3 podolu).

2.2 Utvrduvaweto dali NPO e organizirana i rakovodena pr venstveno za anga`irawe
vo aktivnosti od javna korist }e bide zas novano na apliciraweto na NPO za
registrirawe i nejzinite aktivnosti, dokolku gi ima.

2.3 Kvalifikuvaweto za status na javna korist ke bide zasnovano na toa dali
aplikacijata na NPO, posle dovatelnite izve{tai i drugite informacii zemeni vo
celost i zemaj}i gi vo pre dvid site fakti i okolnosti, poka`uvaat deka NPO e
organizirana i rakovodena prvenstveno za anga`irawe vo aktivnosti od javna
korist.

2.4 Faktorite koi treba da se zemat vo predvid pri utvrduvaweto deka NPO e
organizirana i rakovodena prvenstveno za anga`irawe vo aktivnosti od javna
korist vklu~uvaat:

(a) Deka NPO obezbeduva zna~itelna korist

(1) na javnosta po{iroko, ili
(2) na celna klasa na korisnici, pri {to
(A) klasata e obespravena vo odnos na populacijata vo celina, ili
(B) zaednicata se zdobiva so zna~itelna vrednost pri obezbeduvawe
na posebna korist za celnata klasa;

Treba da se zabele`i deka ovoj faktor pr etstavuva zna~itelno ograni~uvawe na ona {to
pretstavuva OJK. Ovoj faktor zna~i deka za edna organizacija ne e dovolno da se
anga`ira vo aktivnosti od javna ko rist kako {to e navedeno vo ~len 1. Taa treba isto taka
da obezbedi dovolno korist ili za javnosta po{iroko ili za celnata grupa spored uslovite
navedeni pogore. Na toj na~in, so kombinirawe na ovoj ~len so ~len 1 (}
), na primer,
Komisijata za organizacii od javna korist tr eba da utvrdi deka edna organizacija koja
promovira ekonomski razvoj samo vo napredna oblast nema da se kvalifikuva kako OJK.

4

Edna organizacija koja promovira ekonomski razvoj vo nerazviena oblast vo zemjata ili
pak vo celata zemja dokolku celokupnata populac ija mo`e da se smeta za “nerazviena”,
}e ima pravo na status na OJK.

(b) Deka NPO obezbeduva zna~itelna koli~ina na stoki i uslugi na nivo ili pod nivoto
na tro{oci;
(v) Site drugi faktori koi poka`uvaat deka NPO e organizirana i rakovodena
prvenstveno za anga`irawe vo aktivnosti od javna korist.

2.5 Faktorite koi treba da se zemat vo predvid pri utvrduvaweto deka NPO ne e
organizirana i rakovodena za anga`irawe prvenstveno vo aktivnosti od javna
korist vklu~uvaat:

(a) Deka NPO celi kon zatvorena ili na drug na~in ograni~ena klasa na korisnici,
osobeno onaa koja vklu~uva lica koi na nekoj na~in se povrzani so organizacijata
ili nejziniot kadar;
(b) Deka prirodata i stepenot na ekonomski aktivnosti na NPO poka`uvaat deka NPO
ne gi unapreduva samo svoite neprofitn i celi, tuku e organizirana i rakovodena
prvenstveno za komercijalni celi;

Celta na ovoj faktor e da obezbedi deka ona {t o vo su{tina e komercijalen biznis ne
obezbeduva za{tita na statusot na OJK. Do kolku ekonomskite aktivnosti gi unapredat
celite na NPO za javna korist, tie ne treba da se smetaat kako negativen faktor. Vidi ~len
13 i propratnata zabele{ka.

(v) Deka NPO redovno se anga`ira vo proda`b a na stoki ili uslugi po cena nad
nivoto na tro{oci; i

Proda`bata na stoki i uslugi vo zna~itelna koli~ina i po ceni koi gi nadminuvaat
tro{ocite, ~estopati e pokazatel deka NPO e vsu{nost vklu~ena vo komercijalen biznis.

(g) Deka NPO im obezbeduva nerazumna plata ili drugi posebni koristi na svoite
vraboteni ili na drugi lica koi se povrzani so organizacijata.

Terminite “razumna” ili “nerazumna” ili drug i funkcionalni ekvivalenti ~esto pati se
definirani vo drugi zakoni. Na primer, vo odredena zemja “nerazumna plata” mo`e da
zna~i “plata koja e pove}e od 30% nad prose~nat a plata koja vo taa zemja im se ispla}a
na lica koi imaat sli~ni rabotni mesta.”

POGLAVJE 2

KOMISIJA ZA ORGANIZA CII OD JAVNA KORIST

^len 3: Vospostavuvawe i sostav

5

Komisija za organizacii od javna korist (Komisija) vo ovoj zakon se vospostavuva kako
nezavisen administrativen organ sostaven od pr etstavnici od vladata, zaednicata na OJK i
javnosta.

So model odredbite se vospostavuva Komisija za organizacii od javna korist. Komisijata
postapuva kako organ za registrirawe, nadzor i sankcionirawe. Komisijata treba da
prima odobren godi{en buxet neophoden za is polnuvawe na svoite dol`nosti. Klu~nata
korist od obedinuvaweto na ovie organi vo ed na specijalizirana komisija e kvalitetot i
konzistentnosta vo donesuvaweto na odluki koi se donesuvaat od strana na ~lenovite na
komisijata koi se eksperti za OJK.

Drugi subjekti koi mo`e da se koristat kako organi za registrirawe se (1) sudovi, (2)
resorni ministerstva, sekoi vo ramkite na svojata ekspertska oblast (pr: zdravstvo,
obrazovanie, sport), (3) edno posebno minist erstvo (pr: pravda). Ili (1) resornite
ministerstva ili (2) edno posebno ministerstvo mo`e da ja vr {at funkcijata na nadzoren
organ. Sepak, niedna od ovie opcii ne obezbed uva efikasnost ili konzistentnost i kvalitet
vo odlukite koi se nosat od st rana na specijalizirana komisija.

Upravnoto pravo na zemjata se razbira }e go regulira vospostavuvaweto i rabotata na
komisijata. Mnogu od su{tinskite karakteristiki na komisijata ne se opfateni vo model
odredbite bidej}i za razli~ni zemji }e bidat soodvetni razli~ni re{enija. Na primer, treba
da se utvrdi goleminata na posebnata komis ija. Op{to zemeno, komisijata treba da bide
so sredna golemina (mo`ebi pome|u {est (6) i dvanaeset (12) ~lenovi) ovozmo`uvaj}i im
{iroko pretstavuvawe na interesite i efikasnost.

Isto taka, specifi~nio t sostav na komisijata, mandatot na ~lenovite i procesot preku koj
tie se izbrani ne se navedeni. Postojat mnogu mo`ni re{enija; treba da se izbere
najsoodvetnoto za edna zemja i da se vkl u~i vo zakonot za OJK na taa zemja.

Eden interesen pristap kon goleminata na komisijata i nejzin iot sostav e prezentiran vo
Moldaviskiot zakon za zdru`enija (1996/7) Moldaviskata komisija se sostoi od devet (9)
lica od koi trojca (3) se imenuvani od Pretsedat elot, trojca (3) od Parlamentot i trojca (3)
od Vladata. Najmalku eden od sekoja od grupite so po trojca (3) imenuvani ~lenovi mora
da bide pretstavnik od OJK koj, vo isto vrem e, ne smee da bide dr`aven slu`benik, vladin
pretstavnik ili pratenik vo Parlamentot.

Spored drugite pristapi ne mora da ima pr etstavnik od sobranieto vo komisijata, no
namesto toa treba da ima ednakov broj na pr etstavnici od vladata i OJK. Bez razlika koj
pristap }e se upotrebi treba da ima pretstavnici od OJK, ili preku proces na imenuvawe
ili preku izbor so demokratski proces upravuvan od strana na zaednicata na OJK.
Prisustvoto na pretstavnicite na OJK pretstavuva za{tita protiv represivnite ili
diskriminatorskite odluki i ja z golemuva doverbata na javnosta.

Dol`inata na mandatot na ~lenov ite na Komisijata treba da bide pome|u dve (2) i {est (6)
godini. Mandatot treba da bide dovolno dolg za da komisijata se stekne so iskustvo, no i
dovolno kratok za da se spre~i stagnacija ili vkorenuvawe na interesi. Za de se obezbedi

6

kontinuitet mandatite treba da bidat soodvetno rasporedeni. Mo`ebi bi bilo soodvetno da
se stavi ograni~uvawe kolku posledovatel ni mandati mo`e da koristi edno lice.

^len 4: Organ za registrirawe

4.1 Kako organ za registrirawe Komisijata }e vr{i:

(a) registrirawe na OJK;
(b) odjavuvawe na OJK vo soglasnost so ~len 10;
(v) ~uvawe na dosieja za registracija na OJK kako {to se bara spored ~len
4.2 – 4.4
(g) izdavawe na formulari, upatstva i model dokumenti; i
(d) obezbeduvawe na soveti i obuka za OJK.

4.2 Dosiejata za registracija na OJK }e se ~uvaat vo centralen registar. Dosiejata }e gi
sodr`at dokumentite za aplicirawe podneseni od sekoja registrirana OJK i registar na
site OJK koi se registrirani.

4.3 Registarot i dosiejata za re gistracija na sekoja registrirana i odjavena OJK }e bidat
otvoreni za javna proverka vo tekot na re dovnoto rabotno vreme. Sekoe lice mo`e da
pobara, li~no ili po po{ta, kopija od zaverkata vo registarot ili od bilo koj dokument
od dosieto za registracija. Za ovie kopii tr eba da se napla}a ne pove}e od edna
razumna suma. Pobaranite kopii ili pismenata odluka so koja se objasnuvaat pri~inite
za odbivawe na baraweto }e bidat implem entirani vo rok od trieset (30) dena od
baraweto. Site dosieja isto taka mo`at da bidat dostapni i preku internet.

4.4 Sekoja organizacija koja bila odjavena }e bide izbri{an a od registarot, no dosieto,
vklu~uvaj}i ja odlukata za odjavuvawe }e bidat zadr`ani i dosta pni za javnosta.

^len 5: Organ za nadzor

5.1 Kako organ za nadzor Komisijata }e vr{i:

(a) izdavawe na propisi i tolkuvawa;
(b) monitoring i nalo`uvawe za po~it uvawe na ovoj zakon i propisite na
komisijata;
(v) priem i pregled na izve{tai;
(g) spored ograni~uvawata od ~len 5.2, }e gi ispituva mo`nite prekr{uvawa na
ovoj zakon i propisite od strana na OJK so pregleduvawe na knigite,
dokumentite, prostoriite i aktivnostite vo tekot na normalnoto rabotno
vreme;
(d) im obezbeduva na OJK soodvetna poddr{ka i obuka; i
(|) slu`i kako vrska pome|u OJK, vladata i parlamentot za pra{awa vo vrska so OJK

7

5.2 OJK koja e predmet na istraga vo soglasnost so ~len 5.1 (g) mo`e da go odbie
pristapot do nejzinite knigi, dokumenti ili prostorii dokolku smeta deka istragata e
pogre{na ili dokolku smeta deka taa pretst avuva prekr{uvawe na nejzinite prava
ili pravata na nekoe drugo lice. So cel da se prodol`i so istragata, komisijata mora
da bara zasiluvawe od nadle`niot sud koj }e im a ovlastuvawe da propi{uva
sankcii za navreduva~ka istraga ili za nese riozno odbivawe da se sorabotuva.

Ovaa odredba se razbira mora da se primeni vo soglasnost so krivi~niot zakon i
upravnoto pravo na zemjata.
^len 6: Organ za sankcionirawe

Otkako pismenata zabele{ka za nepo~ituvawe e dadena i otkako bila dadena mo`nost za
koregirawe na nekoja gre{ka, komisijata kako organ za sankcionirawe mo`e da:

(a) ja kazni OJK so pari~na kazna vo iznos do [ naveden pari~en iznos] za
prekr{uvawe, nepo~ituvawe na nekoja odredba od ovoj zakon;
(b) ja kazni OJK so pari~na kazna vo iznos do [naveden pari~en iznos] za
prekr{uvawe, nepo~ituvawe na va`e~ki propis na komisijata; ili
(v) ja suspendira il i odjavi OJK vo soglasnost so ~len 10.

POGLAVJE 3

REGISTRIRAWE NA OJK

^len 7: Dokumenti koi treba da se podnesat

Sekoja organizacija koja bara status na OJK gi podnesuva do Komisijata slednive
dokumenti:

(a) kopija od osnova~kio t akt i statutite na organizacijata;
(b) kopija od site dokumenti koi se podne seni vo vrska so registracijata na
organizacijata kako NPO; i
(v) popolnet formular za aplicirawe vo koj se naveduva
(1) celite za javna korist zaradi koi OJK e organizirana i rakovodena;
(2) site primarni aktivnosti vo koi }e se anga`ira OJK; i
(3) site ekonomski ili politi~ki akti vnosti vo koi mo`e da se anga`ira
OJK.

^len 8: Registrirawe i odbivawe na registracijata

8.1 Komisijata & izdava na OJK pismen a potvrda za registracija kako OJK ili
pismena odluka so koja se odbiva registracijata, vo rok od {ees et (60) dena od
priemot na aplikacijata za registraci ja, osven dokolku Komisijata soodvetno
pobara na pismeno, ponatamo{na informacija ili pojasnuvawe.

8

8.2 Po priemot na ponatamo{nata informacija ili pobaranoto pojasnuvawe, komisijata
izdava ili pismena potvrda za registracija kako OJK ili pismena odluka so koja se
odbiva registracijata vo rok od:

(a) onolku denovi kolku {to ostanuvaat od prethodnite {eeset (60) dena kako
period za izdavawe na odluka; ili
(b) deset (10) dena od priemot na ponatamo{nata informacija ili na
pobaranoto pojasnuvawe, vo zavisnost od toa koe e so pogolema va`nost.

8.3 Organizacijata }e se stekne so status na OJK po registracijata.

8.4 Dokolku registracijata e odbiena, komis ijata zaedno so pismenoto odbivawe }e
izdade detalno pismeno objasnuvawe za toa na koja osnova e odbiena
registracijata.

8.5 Registracijata mo`e da bide odbiena edinstveno poradi slednive pri~ini:

(a) Aplikacijata za regi stracija materijalno e nekompletna;
(b) Organizacijata koja aplicira ne gi ispolnuva barawata za kvalifikacija od
~len 2; ili
(v) Organizacijata koja aplicira iz vr{ila seriozno naru{uvawe ili povtorno
naru{uvawe na:

(1) ovoj zakon;
(2) drugi zakoni; ili
(3) propisi.

^len 9: Registracija koga Komisijata nema da donese odluka vo rokot

Ako Komisijata ne donese odluk a za registracija na edna organizacija kako OJK pred
istekot na vremenskite rokovi navedeni vo ~l en 8, organizacijata avtomatski }e dobie
pravo na registracija kako OJK. Vo slu~aj na avtomatska registracija, Komisijata }e
izdade voobi~aena potvrda za re gistracija kako OJK i organizacijata }e bide zapi{ana vo
registarot na voobi~aen na~in.

^len 10: Odjavuvawe i prestanok vo slu~aj na odjavuvawe

10.1 OJK mo`e da odlu~i da se odjavi vo sekoe vreme preku dostavuvawe na
aplikacija do komisijata vo koja se izja vuva deka, spored upravuva~kite propisi
na organizacijata, upravniot organ odlu~il so re{enie da se odjavi.

10.2 Spored ~len 6 i 10.3, komisijata mo`e da ja suspendira ili ukine registracijata na
OJK samo ako postoi cvrst i verodostoen dokaz deka OJK izvr{ila seriozno
prekr{uvawe ili povtorno prekr{uvawe na:

(a) ovoj zakon;
9

(b) drugi zakon; ili
(v) propisite.

10.3 Komisijata mo`e da ja suspendira ili ukine registracijata na OJK otkako }e ja
izvesti OJK i }e & dade mo`nost da ja koregira gre{kata poradi koja Komisijata
donela odluka da ja suspendira ili ukine registracijata na OJK.

10.4 Odjavuvaweto nastanuva spored ~len 10.1 koga OJK }e ja dostavi namerata da se
odjavi ili, spored ~len 20.1 koga komisijata }e & izdade pismeno izvestuvawe za
odjavuvawe na organizacijata.

10.5 So odjavuvaweto se prekinuvaat site koristi za OJK, no ne se prekinuvaat
obvrskite, vklu~uvaj}i gi i onie koi se odne suvaat na parite ili sredstvata dobieni
dodeka organizacijata bila registrirana OJ K, nitu barawata za izve{tai koi se
odnesuvaat na pari ili sred stva ili na nekoj vremenski period vo tekot na koj
organizacijata bila registrirana OJK.

Na ovoj na~in, OJK ne mo`e da gi izbegne obvrskite koi gi nalo`uva ovoj zakon so
odjavuvaweto. Treba da se zabele`i deka odjavuvaweto voop{to ne vlijae na statusot na
organizacijata kako NPO, tuku samo na statusot kako OJK.

POGLAVJE 4

UPRAVUVAWE SO OJK

^len 11: Upraven organ

11.1 OJK }e bide upravuvana od upraven organ od najmalku pet (5) ~lenovi od koi trojca (3) koi ne se povrzani eden so drug. Upravniot organ na OJK }e
bide
odgovoren za politikite i finansiskoto ra botewe na organizacijata. Osven dokolku
e poinaku predvideno od strana na komisijata, nekompetentni lica, onie koi ne
napolnile {esnaeset (16) godini, kako i li ca koi bile obvineti za krivi~no delo vo
tekot na period od deset (10) godini pred predlo`eniot datum za otpo~nuvawe na
mandatot, nema da bidat soodvetni za da rabotat vo upravniot organ.

11.2 Upravniot organ }e se sostanuva najm alku edna{ godi{no za da gi ispolni svoite
obvrski, vklu~uvaj}i pregleduvawe i odob ruvawe na sredstvata, obvrskite,
prihodot, tro{ocite i programite na OJK za izminatata godina i pretstojnite
sredstva, obvrski, prihod, tro{oci i programi za godinata {to sledi.

11.3 Upravniot organ na OJK nema da gi delegira:

(a) svoite dol`nosti spored ovoj ~len; izborot na svoite rakovoditeli;
(b) procesot so koj osnova~kiot instrument ili Statut mo`e da bide izmenet; ili
(v) odlukite za spojuvawe, podelba, raspu{tawe ili odjavuvawe na OJK.

10

^len 12: Nadzoren organ ili revizorska komisija

12.1 OJK ~ii {to prihodi go nadminuvaat [naveden iznos na pari] za neodamna
zavr{enata fiskalna godina, isto taka }e ima nadzoren organ ili revizorska
komisija, ~ii {to ~lenovi ne mo`e da bidat rakovoditeli ili vraboteni vo OJK.
Nadzorniot organ ili revizors kata komisija }e ima pristap do site knigi, dokumenti
i informacii koi se odnesuvaat na akti vnostite na organizacijata i }e bidat
odgovorni za utvrduvawe, najmalku edna{ godi{no, dali organizacijata raboti
spored barawata od zakonot i osnova~kiot akt na organizacijata, statutite i
re{enijata na upravniot organ.

Treba da se zabele`i deka sozdavaweto na nadz oren organ ili revizorska komisija se bara
samo od pogolemite organizacii kako dodatna pr overka na nivnite aktivnosti i raboti.

12.2 Nadzorniot organ ili revizorskata komi sija }e podnesuva izve{taj za svoite naodi
do upravniot organ najmalku edna{ godi{no. Dokolku nadzorniot organ ili
revizorskata komisija otkr ie seriozni nepravilnosti koi po pismenoto izvestuvawe
upravniot odbor ne gi ispravi ili ne gi sp re~i, toga{ za nepravilnostite treba da se
izvesti soodvetniot or gan na vladata.

POGLAVJE 5

RABOTEWE NA OJK

^len 13: Ekonomska aktivnost

OJK mo`e da izvr{uva ekonomski aktivnos ti, no samo dokolku ekonomskite aktivnosti
koi ne se povrzani so aktivnostite od javna korist ne se glavna aktivnost na OJK.

Dozvoleno e OJK da gi poddr`uva svoite akti vnosti od javna korist so prihod zaraboten
od ekonomski aktivnosti, odnosno prihod napr aven od proda`ba na stoki ili uslugi.
Soodvetni ekonomski aktivnosti – onie koi gi unapreduvaat celite na organizacijata od
javna korist – treba da bidat dozvoleni, bidej}i ~estopati vr{eweto na ekonomski
aktivnosti e najefektiven na~in za sprove duvawe na aktivnosti od javna korist. Nekoi
ekonomski aktivnosti koi ne se povrzani so gl avnata cel na OJK isto taka mo`at da bidat
dozvoleni, osobeno ako eventualniot profit se koristi za poddr{ka na aktivnostite na
organizacijata od javna korist. Sepak, da se dozvoli neograni~eni ekonomski aktivnosti
koi ne se povrzani so glavnata cel na organizacijata ne e vo sklad so st
atusot na OJK i
mo`e da dovede do odbegnuvawe na danokot ili nelojalna konkurencija pome|u OJK i
profitabilniot sektor.

Model odredbite ovozmo`uvaat OJK da se ang a`ira vo legalni ekonomski aktivnosti, no
vo isto vreme so niv se obezbeduva deka organizacijata ne izvr{uva nesoodvetni
ekonomski aktivnosti kako svoja glavna aktivnost.

11

^len 14: Politi~ki aktivnosti

14.1 OJK mo`e slobodno da se anga`ira vo istra`uvawe, obrazovanie, publikacija i
zastapuvawe za site pra{awa koi vlijaat na javniot interes, vklu~uvaj}i kritika na
politikite ili aktivnostite na dr`avata i li nekoj slu`benik ili organ. Isto taka
organizacijata mo`e da gi iska`e svoite pogledi po bilo koe pra{awe ili politika za
koja se debatiralo ili mo`e da se debatira ili diskutira vo tekot na edna politi~ka
kampawa ili izbori.

14.2 OJK ne mo`e da se anga`ira vo sobi rawe na sredstva ili vo kampawi za poddr{ka
ili protiv nekoja politi~ka partija ili za imenuvawe ili izbor na kandidat za nekoja
dr`avna institucija, nitu pak mo`e da predla ga ili registrira kandidati za izbor vo
dr`avna institucija.

Golemata posvetenost kon celosna sloboda na izrazuvawe mo`e da izdejstvuva
neograni~uvawe na politi~kiot govor i za stapuvaweto od strana na OJK. Model
odredbite go sodr`at stavot d eka resursite na OJK ne treba da se koristat za poddr{ka na
politi~ki partii ili kandidati. Edna od pri~inite za ovoj pristap e da se spre~i izigruvaweto
na zakonite koi gi reguliraat politi~kite part ii i izborite. Definitivno ne treba da postoi
zabrana ili ograni~uvawe na pravoto na OJK javno da se zastapuva za ili protiv nekoja
kauza, da gi kritikuva politikite ili dejstvijata na vladata ili da obezbeduva informacii za
poddr{ka ili protiv nekoi re{eni ja za op{testveni pra{awa.

^len 15: Sobirawe na sredstva

Od sekoe lice koe se anga`ira vo javno sobirawe na sredstva vo ime na OJK mo`e da bide
pobarano, od strana na liceto od koe se baraat sredstvata, da poka`e deka organizacijata e
registrirana OJK i da dade to~en opis na nejz inite celi, kolkav procent od nejziniot prihod
e potro{en na re`iski i aktivnosti za sobirawe na sredstva i deka liceto ima ovlastuvawe za
da sobira sredstva vo ime na organizacijata.

Celta na ovaa odredba e da se obezbedi deka licata od koi se bara da dadat pridones za
OJK imaat na raspolagawe informacii koi se relevantni za da odlu~at dali }e dadat
pridones. So pristapot koj e naveden vo ~len 15 se odbegnuvaat tro{ocite i docneweto koi
~estopati go karakterizir aat vladiniot sistem na izdavawe na dozvoli.

^len 16: Knigi i dokumenti

Sekoja OJK }e vodi to~ni i kompletni knigi i dokumenti za svoite finansiski aktivnosti vo
soglasnost so prifatenite smetkovodstveni stan dardi i }e usvoi soodvetna politika za
~uvawe na dokumentacijata vklu~uvaj}i gi i finansiskite i nefinansiskite knigi i
dokumenti.

Bi bilo soodvetno Komisijata za organizacii od javna korist da donese pravila za ~uvawe
na dokumentacijata, smetkovodstveni standardi, formulari i upatstva.

12

^len 17: Barawe za revizija

Od sekoja OJK ~ii {to prihodi go nadminuvaat [naveden iznos na pari] za neodamna
zavr{enata fiskalna godina }e se bara da izvr {i nezavisna revizija na svoite finansiski
sredstva.

POGLAVJE 6

OT^ETNOST OD STRANA NA OJK

^len 18: Op{ta ot~etnost i barawe za transparentnost

18.1 Sekoja OJK ~ii {to prihodi go nadminuvaat [ naveden iznos na pari] za neodamna
zavr{enata fiskalna godina }e podnese izve{taj za aktivnostite i fi nansiski izve{taj
do Komisijata i soodvetnite organi. Izve{t aite isto taka }e bidat dostapni na
barawe i za javnosta za ne pove}e od edna razumna suma.

18.2 OJK koje e predmet na baraweto za revizija od ~len 16 }e podnese kopija od revizijata kako del od finansiskiot izve{taj.

So cel da se pottikne raste`ot na OJK sektorot va`no e da ne se preopteretuvaat malite
OJK so nezgodni barawa za ot~etnost. Taka, model odredbite ne sodr`at nikakvi
nadvore{ni barawa za ot~etnost za mnogu mali OJK, a nezavisen reviziski izve{taj se
bara samo za mnogu golemi OJK. Propisite na Komisijata }e ja utvrdat formata i
sodr`inata na izve{taite.

POGLAVJE 7

RAZNI ODREDBI

^len 19: Likvidacija

19.1 Vo slu~aj na dobrovolna ili nedobrovolna likvidacija na pravno lice registrirano
kako OJK, upravniot organ na OJK }e podne se plan za likvidacija do Komisijata
za organizacii od javna korist. Planot }e gi sodr`i soodvetnite odredb i so koi se
obezbeduva deka eventualnite sredstva koi }e ostanat po ispla}aweto na site
dolgovi i obvrski }e bidat dist ribuirani do druga OJK za da se iskoristat za celi koi
se sli~ni na onie od likvidiranata OJK.

19.2 Ne smee da se pravi nikakva distribucija na sredstva osven onaa {to e predvidena
spored planot za likvidacija odob ren od strana na komisijata.

13

^len 20: Posledici po drugi zakoni

Ovoj zakon se ukinuva [navedeni zakoni koi }e se ukinat ]

^len 20: Datum na stapuvawe na sila i preoden period

Ovoj zakon }e stapi na sila na [datum]. Organizaciite koi imaat status spored prethodni
zakoni koj e sli~en ili ednakov na OJK statusot }e imaat rok od edna (1) godina od
stapuvaweto na sila na ovoj zakon za da poba raat registracija kako OJK spored ovoj
zakon. Sekoja takva organizacija koja nema da pobara registracija spored ovoj zakon, po
dostavenoto izvestuvawe i dade nata razumna mo`nost za da go stori toa, }e & bide
ukinat statusot na OJK ili nekoj sli~en ili ednakov status i toa trieset (30) dena po istekot
na periodot dodeka trae izvestuvaweto, osven dokolku organizacijata za toa vreme
podnela aplikacija za registracija kako OJK.
Drugi odbrani odredbi koi se potrebni za efektivno regulirawe na
organizaciite od javna korist

ZAKON ZA NEPROFITNI ORGANIZACII

Odbivawe na registracijata

Registracijata mo`e da bi de odbiena od strana na [ registrira~ki organ] ako imeto na
organizacijata e isto so imet o na bilo koja druga registrira na organizacija, so imeto na
drugo lice ili praven subjekt il i javen organ ili pak e sli~no taka {to mo`e da nastane
zabuna kaj javnosta vo [ Dr`ava].

Taka, bez dozvola na onoj {to ve}e go nosi toa ime, organizacijata ne mo
`e da se
registrira kako Vaclav Havel, Koka Kola ili Fondacija na Ministerstvoto za pravda.

Odredbi koi se primenuvaat koga e nevozmo`no da se sozdade kvorum

1. Vo slu~aj koga, po soodvetnoto izvest uvawe, organizacijata koja e upravuvana od
svoite ~lenovi nema dovolen broj na ~lenovi na zaka`aniot godi{en generalen
sostanok za da se obezbedi kvo rum, }e se isprati vtoro izvestuvawe za odr`uvawe
na sostanokot vo razumno vreme i me sto, no ne porano od deset (10) po
prethodno zaka`aniot sostanok. Bez razlika na brojot na prisutnite ~lenovi na
zaka`aniot sostanok tie }e so~inuvaat kvorum za izvr{uvawe na site raboti za koi
ne e potreben poseben kvorum.

2. Vo slu~aj koga organizacijata e upravuvana od upraven organ, a ne od site svoi ~lenovi i dokolku poradi smrt, spre~enost, ostavka ili druga dobra pri~ina ne e
vozmo`no da se sozdade kvorum za sostanok na upravniot organ, ~lenovite koi se
prisutni na sostanokot zaka`an vo r azumno vreme i mesto i posle soodvetno

14

izvestuvawe }e so~inuvaat kvorum samo za izbor na dovolno direktori za da se
obezbedi kvorum za izvr{uvawe na drugi raboti.

Dol`nosti i odgovornosti na rakovoditelit e, ~lenovite na upravniot organ i
vrabotenite

1. Rakovoditelite, ~lenovite na upravniot odbor i vrabotenite vo NPO }e gi izvr{uvaat slednite zada~i:

(a) vnimatelno, trudoqubivo i mudro }e gi izvr{uvaat svoite obvrski;

(b) }e & bidat lojalni na organizacijata;
(v) }e gi tretiraat so doverlivost info rmaciite na organizacijata koi ne se za vo
javnosta; i
(g) }e obezbedat deka organizacijata go po~ituva primenliviot zakon i deka
postapuva spored nejzinite statuti, pravila i re{enija.

2. Nieden rakovoditel, ~len na upravniot organ ili vraboten vo OJK nema da bide
li~no odgovoren za dolgovite ili obvrskite na OJK, no sekoj od niv li~no }e
odgovara pred OJK ili nekoja druga zasegna ta treta strana za namerno ili od
nevnimanie nebre`no izvr{uvawe ili zapos tavuvawe na negovite ili nejzinite
dol`nosti.

Zabrana za li~na korist

Sredstvata, prihodite ili dobivka ta na NPO }e se koristat za poddr{ka na celite na NPO i
tie nema da bidat distribuirani, direktno il i indirektno, do niedno lice. Ova poglavje ne
isklu~uva isplata na soodvetni tro{oci ili isplata na soodvetna kompenzacija na lice koe
raboti za NPO.

Konflikt na interes

1. Konflikt na interes postoi koga nekoj intere s, cel ili anga`man na nekoe lice e ili
mo`e da bide nesoodveten so interesite , celite ili ang`manite na NPO.

2. Ako nekoe lice koe obezbeduva uslugi za, ili ima nekakvo ovlastuvawe vo ime na
NPO, vklu~uvaj}i nekoj rakovoditel, ~len na upravniot organ ili vraboten vo
NPO, ima konflikt na interes, toga{ toa li ce }e mu ja izlo`i prirodata i mo`nite
efekti od toj konflikt na interes na upravniot organ na NPO.

3. Osven kako {to e predvideno vo to~ka (2) pogor e, lice so konflikt na interes nema
da u~estvuva vo diskusijata ili odlukata po bilo koe pra{awe koe ja vklu~uva
NPO za koe toj ili taa im a konflikt na interes.

4. Sekoja transakcija pome|u NPO i nekoja srodna organizacija ili pome|u NPO i
nejzinite rakovoditeli, ~lenovi na upravniot odbor ili vraboteni }e bide zabraneta

15

osven dokolku upravniot organ, po soodvetno ispituvawe, utvrdi deka
transakcijata e vo najdobar interes, fer i soodvetna za organizacijata i deka
organizacijata vo vakvi okol nosti i so soodveten napor ne bi mo`ela da dobie po
povolen aran`man.

DANO^NI ZAKONI

Danok na dohod

OJK treba da bide oslobodena od odano~uvawe na site svoi prihodi.

Spored ovaa odredba, prihodot {to go dobiva OJK od kotizacii, donacii, grantovi,
dogovori so vladata ili ~lanarini nema da bi de predmet na odano~uvawe. Isto taka,
prihodot koj OJK go zarabotila od ekonomski aktivnosti }e bide osloboden od
odano~uvawe.

Carinski povlastici

Stokata, nabavkite i opremata koja e uvezena i (1) potro{ena od strana na OJK vo vrska
so aktivnostite od javna korist, (2) koristena najmalku tri (3) godini za aktivnosti od javna
korist ili (3) distribuirana besplatno vo vrska so aktivno sti od javna korist }e bide
oslobodena od carinski dava~ki.

Pogodnosti za donatorot

1. Donaciite ili pridonesite od strana na nekoe lice ili deloven subjekt za OJK koja
isklu~itelno e anga`irana za aktivnosti od javna korist ili koi se ograni~eni za
upotreba samo za aktivnosti od javna koris t, }e se odbivaat od prihodot koj
podle`i na odano~uvawe pri presmetuva we na danokot na dohod vo iznos do:

(a) pedeset (50) procenti od prihodot koj podle`i na odano~uvawe za fizi~ki
lica; i
(b) deset (10) procenti od prihodot koj podle`i na odano~uvawe za delovni
subjekti.

Nekoi zemji dozvoluvaat fizi~ki lica da bar aat odbivawe za pridonesi za OJK do 100% od
nivniot prihod; drugi zemji dozvoluvaat odbivawe samo do mnogu mal procent od
prihodot. Za fizi~ki lica e pote{ko da dav aat golemi podaroci kako na primer podaroci
za sozdavawe na dotacija ili da obezbedat pogolem prostor/oprema za OJK, osven
dokolku limitot e dovolno velikodu{en. Pedeset procenti e sredno nivo koe }e gi pottikne
donaciite za poddr{ka na aktivnostite od jav na korist. Nekolku kompanii davaat pove}e
od deset procenti od nivniot profit za OJK, ta ka {to predlo`eniot limit e soodveten.

16

2. Iznosot na odbivawe za bilo koj donator }e bide namalen od vrednosta na stokata
ili uslugite koi se dobieni od toj donator kako rezultat na negoviot ili nejziniot
pridones.

UPRAVNO PRAVO

@albi

Po odlukite na komisijata, vklu~uvaj}i go odbivaweto na registracijata na edna
organizacija kako OJK, nametnuvaweto na sa nkcija ili odjavuvaweto mo`e da se dostavi
`alba do nadle`niot sud, koj }e bide ovlasten da ja ispita fa kti~kata i pravnata osnova za
postapkata na komisijata ili za predlo`enata postapka.

ZABELE[KA ZA JAVNITE NABAVKI I GRANTOVI

Organizaciite nema da imaat pravo da u~es tvuvaat vo javna nabavka poradi nivniot
status na OJK. Nekoi delovi od nabavkata mo`e da bidat rezervirani ekskluzivno za OJK.
Mo`e da se vospostavat posebni proceduri za grantovi za OJK koga celta n
a vladata ne e
sigurna ili koga taa ne mo`e preciz no da se definira na po~etokot.

17